Dela iz cikla Requiem za morje so oblikovana kot reliefi na slikarskem platnu. Govorijo o morju kot prostoru spomina in opomina, pa tudi o potrebi po novih oblikah čutne percepcije in empatije, s čimer utrjujejo povezavo med pojavnostjo fizičnega sveta in doživljanjem našega notranjega sveta.
Fragmenti plastičnih steklenic so preoblikovani v organske oblike, ki spominjajo na stilizirane koralne strukture, morske alge ali fosilizirane ostanke morskega dna. Odpaden material, izvzet iz konteksta onesnaženja, je preobražen v ritmične ploskve in poudarjene teksture, ki vabijo k taktilnemu raziskovanju. S tem pridobi novo simbolno, estetsko in družbeno konotacijo ter odpira prostor za kritično razmišljanje o družbi in njenem delovanju danes.
Kompozicijsko dela temeljijo na kontrastu temnomodrega ozadja – metafore morskih globin – in fluorescentnih tonov, ki pod UV-svetlobo utripajo kot bioluminiscentni organizmi. Zaradi svoje intenzivnosti pritegnejo pozornost in opozarjajo, obenem pa simbolizirajo močno čustveno preobrazbo. Svetleče linije in ploskve ustvarjajo dinamiko med temo in svetlobo ter odpirajo prostor dialoga med prisotnim in odsotnim, življenjem in njegovim izginotjem. Fluorescentna barva poudarja krhkost in minljivost morja, reliefna površina pa nakazuje njegovo materialnost in večplastnost.
Z uporabo plastike – enega najresnejših sodobnih onesnaževalcev morja – umetnica opozarja na pereč ekološki problem, grožnjo pa spreminja v umetniški znak. Likovni jezik omogoča neposredno, univerzalno komunikacijo, osvobojeno verbalnega izraza in zasnovano na čutnem doživljanju posameznika. Avtorica združuje abstrakcijo in sugestijo: oblike dovolj odpira, da v njih lahko prepoznamo številne fragmente morja, a jih hkrati ohranja kot avtonomne, likovno močne strukture.
V zatemnjenem galerijskem prostoru so vsi obiskovalci soočeni z izkušnjo omejenega vida, kar jih približa percepciji slabovidnih oseb, ki delo lahko doživijo tudi taktilno. Kot taktilno-vizualni objekti dela delujejo na več ravneh zaznave – od estetske do senzorične in simbolne. Tema prostora dodatno poudarja dramatičnost razstavljenih del in gledalca potopi v izkušnjo morja, ki je hkrati privlačno in ogroženo. Opominja, da je morje, nekoč nosilec in ključen dejavnik človekovega življenja, zaradi človekovega delovanja postalo izčrpan ekosistem. Obenem pa obiskovalca vabi k premisleku in prizadevanju za zmanjšanje onesnaževanja morja, kot izraz hvaležnosti za njegovo veličino in pomen za človekovo življenje.
Ambientalna glasba Requiem za morje skladatelja Srđana Berdovića dodatno poglobi občinstvo v meditativno vzdušje ter ustvari sinestetično izkušnjo, v kateri se vizualno, taktilno in zvočno zlijejo v enotno celoto.
Ta sodobni rekviem je poklon morju, ki izginja pred našimi očmi, in opomin na odgovornost, ki jo nosimo za njegovo prihodnost – saj si zapomni vsako sled, ki mu jo s svojim delovanjem pušča človek.
mr. art Jasmina Runje
AVTORSKA GLASBA:
Avtor glasbe je Srđan Berdović, skladatelj in kitarist, ki je magistriral iz klasične kitare in kompozicije na Mannes School of Music – The New School for Music v New Yorku. Njegova skladba Requiem za morje, prežeta z meditativnim in elegičnim razpoloženjem, dopolnjuje vizualno plast instalacije in gradi sugestiven zvočni prostor spomina in opomina.
Delo je bilo izvedeno na San Francisco Conservatory of Music v interpretaciji priznane japonske multiperkusionistke Haruke Fujii, članice z Grammyjem nagrajenega ansambla Silkroad.
Študirala je na Tokyo National University, Juilliard School in Mannes College of Music v New Yorku. Danes poučuje na San Francisco Conservatory of Music ter deluje kot Associate Artistic Director v ansamblu Silkroad.
